Zjutraj sem se hotel že navsezgodaj povzpeti na Jalovec, potem pa naprej na Mangart. A vremenske razmere tega niso dopuščale in po nasvetu oskrbnika planinskega doma v Tamarju sem raje šel najprej na Vršič. Tam sem imel še kako uro dobrega vremena, preden se je začela nevihta. Tako sem cel dan presedel v Tičarjevem domu, naslednjega jutra pa sem zarana stopil na pot proti Zavetišču pod Špičkom (res je lepo hoditi tako zgodaj po naših hribih!), kjer sem nekaj ur užival v lepem razgledu in sušil premočene nogavice in čevlje. Sledil je vzpon na vrh Jalovca ter hiter spust v Tamar, saj so se zopet začeli zbirati oblaki. Lahko bi se še istega večera vrnil v Planico in se odpeljal domov, a sem raje počakal na še eno jutro - in vsekakor se je splačalo, saj sem lahko opazoval sončni vzhod pod eno naših najlepših gora.
Komentarji
Objavite komentar