Biti

Dobrega in zlega, ki sta v človekovem srcu,
veselja in žalosti, ki sta naše imetje in usoda,
ne obsojaj na kolo neba, saj je, v luči razuma,
kolo tisočkrat bolj nebogljeno od nas.

                                                            Omar Hajam, Perzija, 11. stol.


Tole je najbolj uporniška fotka, kar jih premorem.

Pozornost

Zjutraj sem zaužil eno samo sirovo štručko, nič drugega. Preprosto. Brez salame, marmelade ali viki kreme. Svežo iz trgovinske pekarne. Na ulici, čakajoč na trolo. Ko sem jo jedel, sem razmišljal le o kruhu in siru. Bil sem hvaležen, da sem si jo lahko privoščil ter za vse ljudi, ki so pripomogli, da je iz žita in mleka ta sirova štručka nastala. Človek res ne potrebuje več kot to, kar ima v določenem trenutku - včerajšnjega dneva ni več, prihodnosti ne moremo nadzorovati.

Večkrat bi se morali zavedati takšnih trenutkov. Kajti delamo po več stvari naenkrat, hkrati načrtujemo še več stvari, ki jih moramo opraviti danes zvečer in obenem premlevamo, kaj vse smo zagrešili v preteklem tednu. Polno skrbi, ki nas oddaljujejo od tega trenutka. Vsaj tako čutim sam pri sebi. Dobro je, če ima človek načrt za svoje življenje, vendar slabo, če načrtovanje bodočnosti in premlevanje zgodovine izrineta najpomembnejše: sedanjost.

Pozornost je dejanje, ko vso svojo pozornost usmerimo na dogajanje v tem trenutku. Um privedemo v svoje telo in se vrnemo domov v ta trenutek. Začne se s pozornim zavedanjem dihanja: našega vdiha in izdiha. Pozornost je energija, ki nam pomaga, da smo povsem navzoči tu in zdaj. (Thich Nhat Hanh)

Razpoznavanje želja in sprejemanje odgovornosti

Kadar ne veš, kaj točno pričakuješ od samega sebe, je težko storiti korak naprej. Težko je sprejemati velike odločitve, a vendar je ravno v teh trenutkih to najbolj pomembno dejanje. Boljše je sprejeti slabo odločitev in se učiti iz svojih napak, kot pa odlašanje z njo in živeti v stalni neodločnosti, v tem mlahavem stanju. Najboljše je, da se zazreš vase in skušaš ugotoviti, kaj bi rad. Ne oziraj se na to, kaj se ti zdi najboljše glede na trenutno situacijo, kajti vseskozi so prisotni pritiski z vseh mogočih strani (družina, mediji, reklame, finance, šola, celo prijatelji). Le kadar zares slediš svojim željam, živiš v polnosti. Ne pravim, da je treba ignorirati vse ostalo, ker se tako pač ne da preživeti, je pa nujno, da trdno, odločno in po svoji vesti krmiliš med vsemi temi ovirami in pritiski. Zastavi si cilj. In sprejmi odgovornost, ki prihaja s tem. Vsa dejanja so vedno posledica tvojih odločitev in nihče drug ni kriv za njih - zgolj naše odločitve so zelo omejene in zmanipulirane.

Kdor želi, si lahko za večji vpogled ogleda tudi tale dva videa. Ne trdim, da se v popolnosti strinjam z njima, sta pa dobro izhodišče za razmišljanje.

 

Upornost

Nujno se moramo osvoboditi kalupov, v katere so nas spravili različni sistemi. Ekonomski, politični, šolski, religijski in ostali. Sistemi so dobri, dokler delujejo kot smerokazi; ko postanejo edina "prava" obvezna smer, pa se ob naših poteh začnejo graditi zidovi. In ko padamo v več sistemov, se gradi vse večji labirint, ki ne vodi praktično nikamor.

Miha Šalehar je pred kratkim v oddaji Toplovod govoril ravno o tej temi - Nikomur se ne ljubi upirati ... Upiramo se samo še čokoladi, pivu, glutenu in čikom ...Spremljamo prvo generacijo mularije, ki je bolj konzervativna od svojih staršev ... Ali so spletni forumi edino mesto upora - kjer se pritožite, da voziček ni takšne barve, kakršno so oglaševali na spletu?

Problem je v tem, da se razburjamo za popolnoma nepomembne stvari, bistvenih se pa bodisi izogibamo ali pa so nas sistemi še tako zavedli, da sploh več ne vemo, katere so. Pri vsej poplavi informacij se resnično lahko vprašamo: kaj je res, kaj ni?

Dejanja

Vedno sem bil mnenja, da so najpomembnejši del stvarnosti človekova dejanja. Če se upiraš po forumih, nisi naredil nič. Če do nekoga občutiš sočutje, nisi naredil nič. Če za nekoga nekaj zmoliš, si že naredil nekaj malega. Če daruješ nekaj denarja preko dobrodelnih organizacij, si si opral vest; kaj točno se bo zgodilo s tem darom, pa le redko izveš. Daleč najboljše je iti in storiti. Ni potrebno odpotovati v Afriko, lahko greš do sebi najbližjega. Tukaj začne se prava pot.

Sinteza

Izpostavil sem le nekaj stvari. Največji izziv je, da vse različne poglede združimo v celoto: sočutje, upornost, pozornost, odločnost, delo, počitek, akcija, sprostitev, sledenje lastnim željam, pomoč drugim. Združitev krščanske vere z budistično filozofijo, zahodne mentalitete z vzhodnjaškim duhom. Trdno stati za svojim prepričanjem in se ne ukloniti pritiskom. Čaka me še dolga pot samouresničitve, molitve, meditacije, dejanj. Šele takrat, ko bom vse to zlil v eno stvarnost, bom lahko rekel: živim, vidim, diham, sem. Morda si kdo izmed vas misli, da bluzim, da sem zblojen in mešam vse te različne filozofije. Vendar to delam zelo zavestno in racionalno - naša duhovnost je namreč padla na nivo zgodbic, anekdot, prilik. Naša dejanja in razmišljanje so usmerjana s strani politike in korporacij. Potrebna je prevetritev, potrebno je populiti plevel, potrebno je na novo zorati polje.

Priznam, težko se je ogniti sistemom. A v osnovi je zelo enostavno:

Pojdi in bodi sprememba, ki jo hočeš videti v svetu!

Komentarji

Priljubljene objave