Nocojšnji nagovor tebi: nehaj srati sam po sebi!
Kako si? V redu. Hej, kako si? Dobro. Živijo, kako si? Fajn.
Prijatelji, oprostite, velikokrat sem vam lagal. Nisem bil vedno fajn.
Ampak najbrž nisem edini, ki deluje na takšen način. Večji problem je v tem, da s tem prepričuješ tudi samega sebe, da se kao počutiš v redu. Seveda, hočeš se počutiti bolje, to je normalno. Ampak s tem, ko trdiš, da si "fajn", tudi samega sebe prepričuješ v to in zato ne storiš ničesar, da bi kaj izboljšal. Povej po resnici: če si za en drek, reci, da si za en drek; če si izvrstno, reci, da si izvrstno. Že verjetnost, da se rodiš, je bojda 1 proti 400 milijardam - ti pa izkustvo življenja opisuješ z besedo "fajn"?
Najbrž vas je tam zunaj veliko takšnih izgubljencev, kot sem jaz. Saj veste, vsi tisti, ki se aktivno ukvarjate z več kot enim hobijem, ste vseskozi naokoli, redko doma, se odlično počutite, kadar ste v družbi ... A potem, ko ste sami v sobi in morate sprejeti kakšno konkretno odločitev, kako boste svoje življenje vodili v bodoče - saj nimate več brezskrbnih sedemnajst let, ampak že triindvajset, petindvajset, trideset - postanete zmedeni, zanikate svoje sposobnosti in pričnete odlašati z odločitvijo. Češ, saj imam še dovolj časa. Češ, saj s svojo izobrazbo sedaj ne morem dobiti službe, zato se mi tudi ne mudi končati študija. Češ, saj tako ali tako nisem nič posebnega, vsi drugi so več vredni od mene.
Kaj si želiš? To je edino pomembno vprašanje.
Dobiti tisto, kar si želiš, je preprosto - a ne lahko, saj obstaja ena velika ovira: nikoli se ti ne da iti v akcijo, da bi realiziral idejo. No, vsaj večinoma ne. In če se ne prisiliš, da bi šel v akcijo takoj, ko tisto zamisel dobiš (ker se ti pač ne da, saj je vedno varneje in udobneje ne narediti ničesar), potem te zamisli ne uresničiš in si zopet praviš "saj je čisto fajn, tako kot je".
Zato se brcni v rit in naredi nekaj! Nehaj srati sam po sebi!
Vem, da ljudje o meni mislijo, da imam vse stvari v življenju pošlihtane, saj mi gre tako dobro na toliko področjih. A ne bi se mogli bolj motiti. Imam ogromno nerazčiščenih dilem, ki mi jemljejo motivacijo za delo, za navezovanje tesnih stikov in še za marsikaj. A počasi pričenjam oblikovati svoje želje: nočem biti star sedemindvajset let in biti brez lastnega rednega vira dohodka. Nočem biti pri osemindvajsetih še vedno neporočen ali pri tridesetih brez otrok. Nimam še konkretnega odgovora na to, kateri poklic bi opravljal, mogoče bom to odločitev primoran podrediti ostalim željam, ki so višje na seznamu pomembnosti.
Medtem ko sem razmišljal o življenju, je ono teklo naprej in me pustilo nekje daleč za seboj. Iskal sem eno samo peščeno zrno, a morje je sproti naplavljalo nov pesek ter vseskozi spreminjalo obličje obale.
Ko je novinarka vprašala pesnika Montaleja, kako mu uspeva združevati toliko različnih stvari, kot so poezija, prevodi, služba in življenje, je odgovoril takole:
Razmišljal sem, kako naj bi ji razložil, da življenja nisem načrtoval kot industrijski projekt. Na svetu je veliko prostora za nekoristno in ena od hudih nevarnosti našega časa je v tem, da nekoristno spreminjamo v potrošniško blago. V tem so najpodjetnejši prav najmlajši.
Skratka, veliko je prostora za nekoristno, veliko možnosti za ovinkarjenje in odlašanje. A vedno, prav vedno, se moraš zopet srečati z resničnostjo bivanja in se za nekaj odločiti. A kaj, če se ta odločitev izkaže za napačno? Življenje te fajn udari po hrbtu, glavi ali srcu in ponudi še eno možnost - ne, še veliko možnosti, šel cel ocean priložnosti. Od tebe, dragi prijatelj, pa je odvisno, če ga boš nehal srat in naredil kaj pametnega iz sebe.
Velik del tega zapisa je bil povzet po temle predavanju, ki ga priporočam v ogled:
Prijatelji, oprostite, velikokrat sem vam lagal. Nisem bil vedno fajn.
Ampak najbrž nisem edini, ki deluje na takšen način. Večji problem je v tem, da s tem prepričuješ tudi samega sebe, da se kao počutiš v redu. Seveda, hočeš se počutiti bolje, to je normalno. Ampak s tem, ko trdiš, da si "fajn", tudi samega sebe prepričuješ v to in zato ne storiš ničesar, da bi kaj izboljšal. Povej po resnici: če si za en drek, reci, da si za en drek; če si izvrstno, reci, da si izvrstno. Že verjetnost, da se rodiš, je bojda 1 proti 400 milijardam - ti pa izkustvo življenja opisuješ z besedo "fajn"?
Najbrž vas je tam zunaj veliko takšnih izgubljencev, kot sem jaz. Saj veste, vsi tisti, ki se aktivno ukvarjate z več kot enim hobijem, ste vseskozi naokoli, redko doma, se odlično počutite, kadar ste v družbi ... A potem, ko ste sami v sobi in morate sprejeti kakšno konkretno odločitev, kako boste svoje življenje vodili v bodoče - saj nimate več brezskrbnih sedemnajst let, ampak že triindvajset, petindvajset, trideset - postanete zmedeni, zanikate svoje sposobnosti in pričnete odlašati z odločitvijo. Češ, saj imam še dovolj časa. Češ, saj s svojo izobrazbo sedaj ne morem dobiti službe, zato se mi tudi ne mudi končati študija. Češ, saj tako ali tako nisem nič posebnega, vsi drugi so več vredni od mene.
Kaj si želiš? To je edino pomembno vprašanje.
Dobiti tisto, kar si želiš, je preprosto - a ne lahko, saj obstaja ena velika ovira: nikoli se ti ne da iti v akcijo, da bi realiziral idejo. No, vsaj večinoma ne. In če se ne prisiliš, da bi šel v akcijo takoj, ko tisto zamisel dobiš (ker se ti pač ne da, saj je vedno varneje in udobneje ne narediti ničesar), potem te zamisli ne uresničiš in si zopet praviš "saj je čisto fajn, tako kot je".
Zato se brcni v rit in naredi nekaj! Nehaj srati sam po sebi!
 |
| Priznam, da trenutno nisem dobre volje. Vendar to še ne pomeni, da se nočem ali ne znam smejati. Foto: Jan Drobnič. |
Medtem ko sem razmišljal o življenju, je ono teklo naprej in me pustilo nekje daleč za seboj. Iskal sem eno samo peščeno zrno, a morje je sproti naplavljalo nov pesek ter vseskozi spreminjalo obličje obale.
Ko je novinarka vprašala pesnika Montaleja, kako mu uspeva združevati toliko različnih stvari, kot so poezija, prevodi, služba in življenje, je odgovoril takole:
Razmišljal sem, kako naj bi ji razložil, da življenja nisem načrtoval kot industrijski projekt. Na svetu je veliko prostora za nekoristno in ena od hudih nevarnosti našega časa je v tem, da nekoristno spreminjamo v potrošniško blago. V tem so najpodjetnejši prav najmlajši.
Skratka, veliko je prostora za nekoristno, veliko možnosti za ovinkarjenje in odlašanje. A vedno, prav vedno, se moraš zopet srečati z resničnostjo bivanja in se za nekaj odločiti. A kaj, če se ta odločitev izkaže za napačno? Življenje te fajn udari po hrbtu, glavi ali srcu in ponudi še eno možnost - ne, še veliko možnosti, šel cel ocean priložnosti. Od tebe, dragi prijatelj, pa je odvisno, če ga boš nehal srat in naredil kaj pametnega iz sebe.
Velik del tega zapisa je bil povzet po temle predavanju, ki ga priporočam v ogled:
Komentarji
Objavite komentar