Duh, telo in duša. In ljubezen.

"... for it also teaches us that no matter where your interest lies, you will not be able to accomplish anything unless you bring your deepest devotion to it." (Matsuo Basho, The Narrow Road to the Deep North)

Ko tako sedim pred računalnikom in razmišljam, če bi po dolgem času napisal kaj na blog ali bi raje posodobil spletno stran mladinskega kluba, prebral kako Tolkienovo zgodbo, se spoznal z neko novo pesniško zbirko, morda celo sam napisal kakšno pesem, vežbal komade za jazz večer, šel s prijatelji na pijačo, se sprehodil na hladnem dolenjskem zraku, študiral Veliko knjigo fotografije, si naredil sendvič (kot da si ga nisem že pred četrt ure, pa že takrat nisem bil lačen) ali se preprosto zleknil pred TV ter gledal povprečno slabe filme, opazim, da moj avtofokus ne deluje prav preveč dobro.

Včasih sem mislil, da mi lahko uspe vse, kar sem si (in si še bom) zadal. No, z nekaj truda se je večina ciljev tudi dejansko uresničila. Z nekaj truda. Z nekaj dela. Tega dela je sedaj vedno manj, vsaj meni se tako dozdeva, ciljev pa vedno več. Poleg vseh umetnosti in športa bi bil počasi že čas, da na urnik umestim tudi faks. Pa ne na časovni urnik, temveč na urnik duha. Kajti nenazadnje bo ravno izobrazba tista, ki mi bo zagotavljala preživljanje, pa tudi določeni sprotni cilji so povezani s študijem. Vsaj v mojem primeru je tako, sicer pa nisem mnenja, da je "uradni" študij res tako zelo pomemben (v kar pa je večina staršev sveto prepričana).

Ko sem že omenil duha, naj omenim še telo. Mens sana in corpore sano. Že nekaj časa čutim, da je ravnotežje med duhom in telesom porušeno in morda se ravno tukaj lahko prične z iskanjem vzrokov za slab avtofokus. Medtem ko duha "futram" s premnogimi umetnostmi tega sveta, telo ostaja brez zadostne hrane, da bi lahko vzdrževalo požrešnost uma v želju po vseznanju, vsevedenju in vseobvladanju. To medsebojno razmerje bi lahko opisal z ovcami na veliki skali. Če se ovce preveč namnožijo, popadajo s skale, razen če skala ne raste skupaj z njihovo množitvijo. Hja, kako pa skala raste, me boste vprašali? Potrebni so tektonski premiki. Odločitve, dejanja, aktivacija. Takoj. Zdaj, ne naslednji teden, ne jutri. Zdaj. In ko nam uspe uravnotežiti duha (razumsko-spoznavna stran človeka; po SSKJ) in telesa (snovni tel človeškega bitja), moramo v ravnovesno enačbo vriniti še poslednjo (ne)znanko - dušo (nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; čustveno-moralna stran človeka). Kako pa je z mojo dušo? Nekako tako po Pavčkovo:

"Moja resnica - in vera je temeljna resnica - je manj trdna, vse bolj omahujoča in nezanesljiva. Ta luknjičava poroznost moje vere spušča vame dvom in množi pomisleke, odpira pot mlahavi vseenosti in daje veljavo stari dolenjski enoznačni predanosti v usodo: bo že kako. In je, kot je: motno." (Tone Pavček, Čas duše, čas telesa, 4. del)

Ker sem kristjan, sta seveda duša in vera nerazdružljivo povezani, zato sem tudi izbral zgornji sestavek kot ponazoritev stanja duše. Torej, dober odnos med duhom, dušo in telesom nam omogoča dober avtofokus v življenju. Telo se trudi, duh ga usmerja, duša blagoslavlja storjeno.

Basho je dejal, da brez popolne vdanosti stvarem, ki te zanimajo, ne bo uspeha. Kako resnično! Če hočeš uspeti, se moraš stvarem posvetiti - z duhom, telesom in dušo! No, lahko pa živiš po zgledu naslednje pesmi:

Gledam pokrajino: tesna dolina,
brzičava mrzlo zelena reka
z zagnano slo v neznano dalj odteka,
zgoraj neba neranjena sinjina.

Daj Bog mi tu zastati brez spomina,
pozabi, da si zgnetel me človeka,
ki delata me ura in obleka:
zabij me kamen mlad tu kje v pečinah

z ljubezni svoje brezobzirnim srdom! –
viset nad večnim šumom burne vode
(kjer seme, cvet in sad so vsi kamniti)

v deželi silne nujnosti svobode,
okušat z enim samim čutom trdo
navzočnost milosti: edino biti.

(Milan Jesih)

"Okušat z enim samim čutom trdo navzočnost milosti: edino biti." Sploh ni slabo, vendar jaz bi si v življenju želel doseči še nekaj več, kar ne bo povezano zgolj z mojim "biti", marveč bo "biti" vključen v "ljubiti".

P.S.: avtofokus ponovadi fokusira na eno točko :)

Kamen, reka in sinjina.


Komentarji

Priljubljene objave